...mam pač trenutke določenih napadou...

berem un strip k smo ga dobil u šoli,pa jočem..zgodba je tak žalostna da tut če nisi "emo",pa če maš kej čusteu,ne morš zdržat brez usaj ene solze..tud če zgodba ni resnična,se morš zavedat,d se to lahk zgodi tt tep..vrjetn si misliš,d sm mal zadeta,ampak js vem d nism.js se sam zavedam realnosti.želim si,d tega nebi nobenga doletel,sam to se dogaja.ja,vrjetn sm sal nora kdaj pa kdaj,sam zej nism..vem to..rajš bom nehala pisat,k bom tle napisala ceu roman glede tega (smrkk,smrkk..)grem.